časopisi panorama logotip panorama  
Domov O nas Novinarski kotiček Kazalo  
 
iskanje
POGLAVJA
Tednik Panorama
Arhiv novic-člankov do 9/2014
Novice-Aktualno-Zanimivo
Razni intervjui
Urednikov izbor člankov
Galerije fotografij
Napoved dogodkov
Za oglaševalce
ANKETA
Katera občina je v zadnjem letu dosegla največji napredek?






rezultati anket
oddaj mali oglas
PRIJAVA/ODJAVA eNOVIC
Želite prejemati eNovice (aktualne dogodke, intervjuje, članke ... spletne strani tednikPanorama.si?
[preberi več ali pa se prijavi/odjavi]
Panorama št. 1316, 16.11.2017 Tednik PANORAMA v novi, 1316. številki, s prilogo DOBRE NOVICE, med drugim prinaša:
LAPORSKI UČENCI NA PORTUGALSKEM
INTERVJU TEDNA: ANŽE JEREBINŠEK - BOŠTJAN CELAN
TOTE NAŠE: FRANCKA MRAVLJE
NOVINARJI IZBRALI DIREKTORJA LETA
NOVA LAKIRNICA ALUMERA
ODHAJA PRVA DAMA ZADRUGE
KRAJEVNI PRAZNIK NA POHORJU
VIZIJA IMPOLOVEGA VALJARNIŠTVA
KOVIČEV LITERARNI NATEČAJ

… in še veliko zanimivega branja v novi številki tednika Panorama!
HITRI KONTAKTI
Bojan Sinič, glavni urednik
+386 2 805 00 80
Marketing
+386 2 805 00 70
Jurij Moličnik,
grafično oblikovanje

+386 2 805 00 78
NOVINARSKI KOTIČEK

obraz144 DorisAntolic
Doris Antolič:

Novinarstvo, razlike med lokalnim in regionalnim pogledom na novinarstvo ter vplivi na sporočanjski proces


Opravljati poklic novinarja v sodobnem času ni enostavno. Vse tisto, kar videvamo v starih filmih, kjer zgodba pripoveduje o ljudeh – novinarjih, ki na terenu pridobivajo ekskluzivne intervjuje in raziskujejo še neraziskana področja, ne drži več. Časa je premalo, podatkov je preveč. Novinar se mora osredotočiti na to, da v najkrajšem možnem času zbere veliko informacij, jih sestavi v senzacionalno novico in posreduje naprej. Kalin Golobova označi, da je za slovensko novinarstvo od devetdesetih let 20. stoletja značilno uvajanje novih besedilnih vrst in zavračanje tradicije, na kateri je od začetka temeljilo prvo slovensko pisano časopisje, ter nejasna meja med resnim in rumenim tiskom (2003, 229).
Tisk, televizija, radio, internet … Mediji torej. Brez medijev si življenja dandanes ne znamo predstavljati. Tako kot se novinarji ravnajo po Kodeksu novinarjev Republike Slovenije, ki navaja, da je prvo vodilo dela novinarjev pravica javnosti do čim boljše informiranosti (2002, preambula), tako se mediji ravnajo po Zakonu o medijih1.
Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela (2006, 6. čl.).
Mediji morajo zagotavljati obveščenost javnosti z relevantnimi2 in kakovostnimi novicami. To pomeni, da pri odločitvi, katere novice bodo objavili, ne smejo podleči nobenim pritiskom. Tako kot med drugim navaja bilten letošnjega 11. srečanja lokalnih časopisov Slovenije, si bodo ustvarjalci novinarskih izdelkov ugled med bralci pridobili le s kakovostnimi novinarskimi prispevki, ki ne bodo odsev ekonomskih ali političnih pritiskov (2008, 4). Prav politični pritiski so tisti, ki jim, po ugotovitvah Poler Kovačičeve, novinarji največkrat podležejo (2002, 776). Če prispevek ni novinarjevo samostojno delo, temveč je samo povzetek praktikov za odnose z javnostmi, sporočil za javnost ali pridobljen od drugega novinarja, prispevek ne ustreza kriteriju relevantnosti. »Potreba po redu, koherentnosti in enovitosti je obenem motivacija za druge prakse, ki jim v novinarski hiši pravijo 'ponaredki'« (Luthar in drugi 2004, 184).
Ko pride do govora o novinarskem znanju3, naletimo na oviro. Mnogi trdijo, da večina novinarjev ni primerno izobraženih in da njihovo znanje o določeni temi ne zadostuje za kakovostno pripravo strokovnih besedil ter s tem zahtevnejših člankov. Ker torej novinarsko znanje in zanimanje naj ne bi dosegalo vseh omenjenih in potrebnih kriterijev, se naj ne bi moglo primerjati z znanjem izobražencev določene stroke. »Znanstveno in novinarsko znanje sta namreč prepleteni in vzajemni« (Luthar in drugi 2004, 188), vendar doda, da »obstajajo razlike in glavna med njimi je usmerjenost pogleda obeh profesij« (Luthar in drugi, prav tam). Nadalje navaja, da je znanost izurjena za proučevanje materialnega sveta, novinarstvo pa se obrača k družbenemu svetu. Znanost tudi ne sme neposredno komunicirati z občo družbeno formacijo, kar pa je za novinarstvo nuja (2004, 188-189). Zavedati pa se moramo, da je novinarstvo le služba ter da so novinarji le ljudje – ne glede na to,
kako zelo so ljudje predani službi, vsi delajo napake,ki so posledica drugačnih osebnostnih karakteristik (Verčič 2002, 13).
Novinarstvo pa je tudi v tesni povezavi z ljudmi, ki urejajo stike z javnostjo, saj bi si brez slednjih takšno informiranost, ki nam je na voljo dandanes, težko predstavljali. Upravljanje odnosov z javnostmi je funkcija, katere naloga je vzajemno koristni odnos med organizacijo in javnostjo. Tako kot so vodilni ljudje odgovorni za delo in življenje v organizacijah, tako so vplivni tudi za javno podobo organizacije (Verčič 2002, 17). V praksi tako ugotavljamo, da sta novinarstvo in odnosi z javnostmi funkciji, ki druga brez druge ne moreta. Vendar moramo vedeti, da so odnosi z mediji »le eno izmed področij dela v okviru odnosov z javnostmi« (Verčič 2002, 19). Obrazloži, da so druga področja še odnosi z zaposlenimi, odnosi z lastniki ipd. Med novinarstvom in odnosi z javnostjo prihaja do mnogih razlik. Ena izmed njih je relevantnost. Novinar mora ta kriterij z gotovostjo spoštovati pri svojem poklicu, praktik za odnose z javnostmi pa tega ni dolžan storiti, saj k temu ni etično zavezan4.
Če primerjamo novinarski proces v širšem slovenskem (regionalnem) območju z lokalnim novinarstvom, opazimo veliko razlik. O njih sem se pogovarjala z novinarjema Srečkom Klapšem, urednikom tematik s področja gospodarstva pri dnevniku Večer, in Bojanom Siničem5, odgovornim urednikom lokalnega tednika Panorama.
Srečko Klapš je povedal, da za pridobivanje novic, vezanih na širše okolje, večinoma ni časa za individualno raziskovanje. Zaupati morajo neuradnim virom in sporočilom za javnost, ki jih poskušajo potrditi pri odgovornih osebah, saj neuradni viri sami po sebi ne veljajo veliko. »Ker novinarji ne morejo preveriti vseh podatkov, se od njih zahteva jasna opredelitev nepreverjenih informacij« (Erjavec 1999, 74). Tudi Kodeks novinarjev Republike Slovenije določa enako: »Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti« (3. čl.) in »Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. Javnost ima pravico poznati vir informacije, da bi lahko ocenila njen pomen in verodostojnost. Če sicer ni mogoče pridobiti informacije, se novinar lahko dogovori o anonimnosti vira« (4. čl.). Klapš zagotavlja, da neuradne informacije v članku jasno označijo. Za pridobivanje informacij je angažirana široka mreža ljudi. Podatke pridobivajo od slovenskih in tujih tiskovnih agencij, spletnih virov,
udeležujejo se napovedanih tiskovnih konferenc. Vsak novinar pa ima tudi svoje (neuradne) vire; tovrstne informacije kasneje sam preveri.
Za pridobivanje novic v ožjem okolju je značilno, da novinarji novice (v glavnem) pridobivajo sami. Spremljajo in sledijo zanimivim dogodkom ter kasneje o tem napišejo članek. Novinarske konference pri tem izgubljajo na pomenu in so postranskega značaja.
Odločitev o tem, katera novica bo objavljena, je na obeh ravneh (lokalni, regionalni) enaka. Novica mora biti aktualna, sveža, današnja. Tukaj je zelo pomembna časovna komponenta, zastarelost nikakor ne pride v poštev. Pomembni sta tudi relevantnost in kakovost novice. »Kot kriterij kakovosti postavlja stvarnost novinarjem zahtevo, da kar se da jasno ločujejo mnenje in informacije o določenem dogodku« (Erjavec 1999, 75). Stvarnost novice pri novinarstvu nikoli ne sme biti postavljena pod vprašaj.
Pri lokalnem časopisju (Panorama) je odločilna komponenta dajanje poudarka novicam, ki v širšem okolju nimajo možnosti objave, saj informacija zanima le ožje (lokalno) okolje. O tem, katere novice bodo dejansko objavljene, večinoma odločajo odgovorni uredniki. V Večeru ta odločitev poteka po redakcijah. Članke, vezane na gospodarsko stroko, potrdijo odgovorni uredniki gospodarstva, deloma pa tudi pomočniki. Pri odločitvi, kateri članek bo šel v grafično obdelavo, upoštevajo predvsem dve merili: profesionalnost in verodostojnost.
Do občutnejše razlike med občiloma pride pri vplivu, ki odloči, katera novica bo objavljena in katera ne. Klapš je opredelil te vplive kot (deloma) politične, kar v svojem članku ugotavlja tudi Melita Poler Kovačič ter piše, da »so (uradni) politični viri informacij pomemben subjekt produkcije novice« (2002, 776), vendar Klapš zagotavlja, da gre v dnevniku Večer notranja politika preko več filtrov, ki določijo primernost in verodostojnost objave. Predvsem so politični vplivi izrazitejši pred pomembnimi političnimi dogodki, npr. volitvami. Sinič se s slednjim strinja, vendar izpostavlja, da v lokalnem okolju politični vplivi ne igrajo tako pomembne vloge. Politične vire postavi v ospredje samo pri pomembnejših dogodkih na občinski ravni, kot so seje občinskih svetov in lokalne informacije političnega tipa. Opredeli, da novinar ni samo kronik dogodkov, temveč je tudi iskalec in odpiralec novih tem, ne glede na vir, ki mu novico posreduje. Pri tem ugotavlja, da nobenega vira ne more direktno izpostaviti.
Ko je govora o odnosu novinar – praktik za odnose z javnostmi, ugotavljamo, da prihaja do določene mere odvisnosti drug od drugega. Sicer se v lokalnem novinarstvu s praktiki za odnose z javnostmi novinarji pri svojem vsakdanjem delu precej manj srečujejo, vendar so njihova sporočila dobrodošel temelj za raziskovanje nadaljnje zgodbe. Z osebami, odgovornimi za stike z javnostmi, sicer sodelujejo, vendar imajo raje neposredni stik s samimi direktorji podjetij ter drugimi pristojnimi in odgovornimi osebami, ki ga na lokalnem področju lahko zagotavljajo. Sinič opredeljuje, da je sporočil piarovcev, ki so uporabljena v njihovem časopisju, le okrog 5 %. Pravi, da za novinarja, ki je zvest svoji stroki in jo z veseljem opravlja, nikoli ni težko poskušati pridobiti informacije s prve roke. Izpostavlja, da sporočila za javnost velikokrat olajšajo delo ter opomnijo na nek dogodek. Sporočila praktikov so t. i. uradni viri, ki novinarjem vsekakor velikokrat prihranijo čas in energijo pri oblikovanju novic.
Novinarjeva dolžnost je sklicevanje na uradne vire, saj ostali ljudje nimamo možnosti dostopa do takšnega števila informacij. Vendar novinarji pogosto popuščajo pod vplivi uradnih virov (Poler 2002, 774). Viri informacij (v tem primeru so to službe za odnose z javnostmi) uredništvom dostavljajo novice o dogodkih in izbirajo tiste, ki so (po njihovem mnenju) ustrezni za objavo (Poler 2004, 693). Zato se ne gre čuditi, da nekateri novinarji preprosto padejo v rutino vsakdanjega dela in dogodkov sami ne preverjajo več. Na vprašanje, zakaj je temu tako, Klapš odgovarja, da jih v to pogosto prisili nedostopnost prvih virov in da jim drugega pravzaprav ne preostane, saj zgodbo morajo objaviti in biti v koraku s časom. Klapš potrjuje, da uporabljajo sporočila za javnost, vendar le kot gola dejstva, izpustijo pa samohvalo in vse presežnike. Sporočila za javnost so dobrodošel vir, na katerega se da zanesti, hkrati pa zatrjuje, da nobenega takšnega sporočila ne objavijo v enaki vsebini, kot ga dobijo.
Tudi v njihovi redakciji so ta sporočila dobrodošla, saj včasih prej opozorijo na dogodke. Ker oz. kadar jim prvi vir vseeno predstavlja šef praktikov za odnose z javnostmi, si kasneje prizadevajo dobiti informacijo še s prve roke. Praktiki so namreč le zaposleni ljudje, ki v prvi vrsti ščitijo interese in ugled podjetja, novinarji pa nikoli niso zadovoljni, če ne dobijo ekskluzivnih informacij.
Za konec sta sogovornika zaupala odgovor na (nekoliko) provokativno vprašanje, kaj bi izbrala za objavo ekskluzivne novice, če bi imela na voljo novinarsko konference, medmrežje in sporočilo za javnost. Sprva sta oba odgovorila, da nobeno od naštetih možnosti. Klapš je svoj odgovor utemeljil s primeri: če je novica ekskluzivna, potem ne sme biti objavljena na novinarski konferenci, saj pri pomembni novici ni zaželeno, da jo takoj izvejo vsi (tudi drugi mediji). Za sporočila za javnost nikoli ne veš, kakšna masa ljudi bo novico izvedela, zatorej tega načina ne bi uporabil. Enako velja za medmrežje. Prizna, da so mu novinarske konference še najbolj povšeči, saj se lahko pozanimaš oz. drugi novinarji pozanimajo o podrobnejših informacijah in po potrebi raziščejo ozadje neke novice. Tudi Sinič bi, po tehtnejšem razmisleku, izbral tiskovno konferenco, saj mu ugaja osebni stik.
Mediji se med seboj razlikujejo. Pri primerjavi lokalnega in regionalnega medija ugotovimo, da prihaja do odločilnih razlik pri pridobivanju informacij, vendar se v kasnejšem novinarskem procesu razlike precej zmanjšajo. Postopek pridobivanja informacij je nekoliko drugačen, vendar kasnejši novinarski proces, vse do objave, poteka podobno in po že dobro utečenih tirnicah. Lokalno in regionalno novinarstvo se razlikujeta tudi po vplivih, ki delujejo na sporočanjski proces. Vsak medij zase se trudi javnosti posredovati relevantne, torej stvarne in preverjene podatke. Tako skupaj tvorijo javno podobo Slovenije in življenja v njej. Odgovornost, ki jim je naložena, ni majhna. Zato se mora vsak novinar sam zavedati svoje obveznosti in poskrbeti, da piše o stvareh, o objektivnosti katerih se poprej prepriča.

*Med medije se prišteva časopise in revije, radijske in televizijske programe, elektronske publikacije, teletekst in druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike na način, ki je dostopen javnosti (Golčar 2003, 79).
*Relevantnost je eden izmed osrednjih pojmov znanstvenega informiranja. Pri novinarstvu moramo dajati prednost predvsem objektivni relevantnosti, torej relevantnosti, ki koristi širši množici, ne le redkim posameznikom ali le piscu.
*Kot novinarsko znanje se opredeljujeta širina in razgledanost, ki sta odvisni od vsakega posameznika. V različni literaturi naletimo na različna pojmovanja »dobrega« novinarja; Koširjeva pravi, da je to tisti, ki ima značajske poteze, kot so radovednost, pozornost, domišljija ipd. (1987, 8)
*Novinarji so k relevantnosti zavezani s Kodeksom novinarjev Slovenije, praktiki pa večinoma skrbijo za dober ugled in ugledno predstavitev organizacije, pri kateri so zaposleni.
*Pri pogovoru so sodelovali tudi novinarji Danilo Utenkar (Delo), Drago Jovič (Panorama), Jože Grobler (KIT Zven) in Tomaž Ajd (Štajerski val).

  STATISTIKA
danes smo: 16.12.2017, 0:40:9
vaš IP naslov: 54.242.205.33
števec: 4167170
2013 01 25 sportnikleta2012 426 08 11 08 judoskupsc 25 Srecanje 11 nov slb  26 NV  9969
NAROČI SE NA TEDNIK PANORAMA
©2007 TednikPanorama.si (Impos d.o.o.) - vse pravice pridržane | optimiranje spletnih strani